Na londonskem letališču Heathrow bodo v sredo zagnali novi terminal 2, poimenovan tudi kraljičin terminal, preko katerega bo lahko letno letelo 20 milijonov potnikov. Z novim terminalom, ki ga je zasnoval španski arhitekt Luis Vidal in je del temeljitejše preobrazbe letališča, se želi Heathrow učinkoviteje spopasti s hitro rastočo konkurenco.
Novi terminal 2 je poseben z več vidikov. Na njem bodo prvič združeni vsi letalski prevozniki združenja Star Alliance, ki letijo na Heathrow. Teh je 23, med preostalimi tremi, ki ne letijo na to letališče, pa je tudi slovenski letalski prevoznik Adria Airways. Ta je na Heathrow v preteklosti že letel, trenutno pa leti na Gatwick.
Krstni let na novi terminal 2 bo v sredo opravila ameriška letalska družba United Airlines, sicer pa bodo prevozniki svoje operacije na novi terminal selili postopno. Vsi naj bi z novega terminala tako leteli s koncem oktobra oz. z novembrom, je ta teden v Londonu novinarjem povedal Justin Erbacci iz združenja Star Alliance, ki je z upravljalcem letališča skupaj zasnoval projekt novega terminala 2.
Erbacci je pojasnil, da ni še na nobenem letališču na enem terminalu skupaj delovalo toliko prevoznikov. To bo potnikom omogočilo večje udobje, saj bo prestopanje med leti hitrejše, osebje pa bo potnikom v primeru odpovedi kakšnih letov lažje poiskalo nove. “Novi terminal ponuja več kot le dober videz,” je dejal Erbacci.
A novi terminal 2 je izjemen tudi z arhitekturnega vidika. “Letališča so katedrale 21. stoletja,” je prepričan Vidal, ki je v Veliki Britaniji diplomiral prav na temo londonskega letališča. Kot je dejal na predstavitvi novinarjem, so bile katedrale v preteklosti kraj, kjer so se srečevali ljudje, in ikona mesta. “To so tudi letališča,” je dejal Vidal in novi terminal 2 označil za novo ikono Londona.
Preko novega terminala 2 bo lahko letno letelo 20 milijonov potnikov, pri čemer bo 40 odstotkov, to je približno osem milijonov, tranzitnih potnikov, ki ne bodo zapustili letališča. Prav zato so želeli, tako Vidal, ustvariti terminal, ki bi dajal občutek odprtosti, občutek nekakšnega trga, kot je sloviti Covent Garden, trg s pokrito tržnico, ki velja za eno glavnih znamenitosti Londona.
Pri snovanju novega terminala 2 so imeli v mislih tudi skrb za okolje. Valovita streha v čim večji meri izkorišča dnevno svetlobo, ki prihaja s severa. Ta je po mnenju Vidala najboljša, saj ne prinaša toliko vročine, zato ni potrebnega veliko ohlajanja, poleg tega pa je najbolj homogena, zato je ni treba uravnavati z umetno svetlobo.
Stari terminal 2, ki ga je kraljica Elizabeta II. odprla leta 1955, so zaprli leta 2009, nato pa so ga podrli. Na začetku je stari terminal letno sprejel dober milijon potnikov, na koncu delovanja pa osem milijonov potnikov. Novi terminal 2, ki se razteza na 210.000 kvadratnih metrih, lahko tako letno sprejme več kot dvakrat toliko potnikov kot stari terminal.
Gradnja novega terminala 2, ki je trajala štiri leta, je stala 2,5 milijarde funtov, preobrazba celotnega letališča, načrtovana do leta 2030, pa naj bi bila vredna 11 milijard funtov. Terminal 1 in 3 bodo zaprli, terminal 4 so obnovili, v prihodnosti pa je predvidena še dodatna širitev terminala 2.
Heathrow bo v prihodnje tako temeljil le na dveh glavnih terminalih, terminalu 2 in 5, ki bosta tvorila vzhodno in zahodno krilo, terminal 4 pa se bo nahajal med njima. “Naš cilj je postati eno najboljših letališč na svetu,” je dejal bodoči glavni izvršni direktor Heathrowa John Holland-Kaye.
Preko Heathrowa, ki velja po številu potnikov za največje britansko letališče in tretje največje na svetu, je lani letelo dobrih 70 milijonov potnikov. Ker letališče praktično “poka po šivih” in se sooča z vse hujšo konkurenco, predvsem azijskih in bližnjevzhodnih letališč, je bilo v zadnjem času v igri kar nekaj scenarijev, kako rešiti prostorsko stisko.
Poleg širitve Heathrowa sta bila v igri še dve možnosti – “selitev” prometa na druga londonska ali regionalna letališča, čemur na Heathrowu niso naklonjeni, in gradnja povsem novega letališča vzhodno od Londona, morda na umetni podlagi v ustju Temze, za kar si je močno prizadeval londonski župan Boris Johnson. Njegov projekt je zato dobil naziv “Borisov otok”.
Gradnja novega terminala na Heathrowu je še en lep primer razvoja in napredka letališč v Evropi. Več primerov gradnje ali obnove terminalov poznamo tudi iz jugovzhodne Evrope, medtem ko Slovenija tega napredka (še) ni zmogla.
Uprava Aerodroma Ljubljana pod vodstvom Zmaga Skobirja, ki v prihodnjih letih pričakuje rast prometa, je sicer pripravila načrt gradnje novega potniškega terminala, a so nekateri manjši delničarji upravljalca brniškega letališča po dolgih zapletih na lanski skupščini zavrnili investicijo v novi terminal. Država na tej skupščini ni imela glasovalnih pravic.
Besedilo in fotografije: Franja Zagorc, STA
